 Kje je najboljši prostor?
|
|
|
| S kompostnikom dosežete posebno hitro razkrajanje, če ga postavite na delno zasenčeni prostor z nenehnim dobrim prodorom zraka v material. Kompost mora imeti neposreden stik z zemljo, tako da lahko mikroorganizmi in deževniki prodrejo v notranjost. Oboji so nujno potrebni pri pripravi komposta. Pazite na zadostno razdaljo med kompostom in sosednjo gredo - znašati mora najmanj 50 cm. Postavite gosto žično mrežo pod kompostnik zaradi zaščite pred glodavci. |
|
|
Kaj spada v kompostnik?
|
|
|
| Vsi organski, razgradljivi odpadki z vrta in iz kuhinje predstavljajo dragoceno naravno gnojilo npr.: ostanki zelenjave in sadja, rastline vseh vrst z vrta, listje (ni primerno, če ga je napadel škodljivec), jajčne lupine, kavna usedlina, čajni listi, ostanki hrane, zemlja iz loncev za rože, papir (barvni tisk lahko vsebuje težke kovine), oblanci, lesni ostanki, veje (potrebno razsekati ali razrezati - niso primerne, če so jih napadli škodljivci), pepel (samo lesni)... |
|
|
Kaj ne spada v kompostnik?
|
|
|
| Steklo, kovine, plastika, čistilna sredstva, meso in živalski odpadki (pogojno), embalaža sokov in mleka, zdravila, olja, barve, laki, baterije, tekstil, kemikalije, odpadni gradbeni material... |
|
|
Kako premešati material za kompostiranje?
|
|
|
| V tankih plasteh (približno 5 cm) dajte na kompost enak material. Dolge ostanke steblik ali dreves razrežite na dolžino največ 20 cm ali pa - še bolje - razsekajte te ostanke. |
|
|
Zakaj je sveže pokošena trava problematična?
|
|
|
| Sveže pokošena trava, ki še ni bila premetana, se sesede in tvori plast, ki ne prepušča zraka. To hitro zgnije. Zato odkos dobro premešajte z drugimi odpadki in na kompost dajte tanke plasti. Če kompost prekrijete ali premešate s plast jo rezanega materiala ali z zemljo, to še izboljša razgradnjo. Ovenelo travo lahko uporabite tudi za zastirko. |
|
|
Zakaj je pomembna vlažnost?
|
|
|
| Majhni organizmi, bakterije in glive proizvajajo med procesom razkrajanja, ki poteka pri 50-60°C, humus in hranilne snovi. Zato je potrebna vlažnost. Če je vlažnost prevelika, kompost zgnije, če je vlažnost premajhna, ne pride do razkrajanja. Če poleti dalj časa ni bilo padavin, morate kompost še dodatno zalivati. Če pa je kompost prevlažen, lahko vlažnost regulirate z dodajanjem žaganja ali kartona. Kompost mora biti kompakten in na otip vlažen. |
|
|
Kdaj lahko uporabite narejen kompost?
|
|
|
| Kompost, ki je pridelan v kompostniku, lahko - glede na zunanjo temperaturo - uporabite že po petih do šestih mesecih. Pri premetavanju komposta spomladi ali jeseni lahko fine delce presejete kot narejeno organsko gnojilo. |
|
|
Kam z narejenim kompostom?
|
|
|
| Narejen kompost spodbuja rast, ker služi kot naravno gnojilo. Kompost razpršite po travniku ali pa ga vtrite v grede. Pri vlažnem vremenu vzemite zreli kompost ven in ga takoj vtrite v zgornje plasti zemlje, tako da se pomembni, a občutljivi majhni organizmi ob stiku s soncem ne poškodujejo. Grob ali nerazgradljiv material dajte nazaj v kompostnik, kajti to je osnova za naslednji kompost. |
|
|
Kako pritrditi kompostnik?
|
|
|
| Svetujemo vam, da kompostnik pritrdite zaradi možnih sunkov vetra, ki ga lahko prevrnejo. Uporabite lahko 2, 3 ali 4 L kline (za šotor), ki jih zabijete 0,5 do 1 metra od kompostnika. V proste utore na vrhu kompostnika vstavite vrvice ter jih povežete s klini. |
|
|
Koliko komposta je možno pridelati?
|
|
|
| V domačem kompostniku je možno kompostirati do 30% odpadkov, ki jih proizvede povprečno gospodinjstvo. To pomeni, da je možno iz 400 kg do 500 kg odpadkov izločiti do 140 kg odpadkov, primernih za kompostiranje, in iz teh letno pridelati do 70 kg naravnega gnojila. |
|
|
